KORENČKOVA OGORČICA - HETERODERA CAROTAE  Jones, 1950

Preden so ugotovili, da tako imenovano oslabelost korenčka povzroča ogorčica H. carotae, so omenjeno bolezen pripisovali patogenim glivam. Leta 1931, ko so še skoraj vse ciste obravnavali kot različke vrste H. schachtii, je Trifft poročal iz Anglije o samicah cistotvornih ogorčic na korenčku (Daucus carota), ki so se nekoliko razlikovale od do tedaj znanih cist H. schachtii, kajti bile so neprimerno manjše in z občutno večjimi jajčnimi vrečkami. Leta 1944, ko je Jones odkril korenčkovo ogorčico (H. carotae), so bili številni različki H. schachtii sensu lato opisani kot morfološko povsem različne vrste (cit. po Greco, 1986). Natančnejši morfološki pregled cist korenčkove ogorčice so opravili na cistah izvirne gostiteljske rastline (Daucus carota) z otoka Ely v Angliji (Jones, 1955).

RAZŠIRJENOST

Korenčkovo ogorčico (H. carotae) lahko najdemo v skoraj vseh pridelovalnih območjih korenčka v Evropi (Anglija, Irska, Škotska, Nizozemska, Francija, Italija, Švica, Nemčija, Švedska, Češka, Madžarska (Mathews, 1975; Greco, 1986), o njeni navzočnosti pa so poročali tudi iz bivše Sovjetske zveze, Cipra, Indije (Greco, 1986) in Michigana (Graney, 1985) (cit. po Greco, 1986). Razprostranjena je tudi v Sloveniji (Urek, Hržič, 1993).

POMEN

V primerjavi z večino drugih cistotvornih ogorčic je lista gostiteljskih rastlin korenčkove ogorčice precej kratka. Jones (1950) je na temelju svojih opazovanj ugotovil, da se kot gostiteljski vrsti H. carotae pojavljata le gojeno in samoniklo korenje (Daucus carota L.), Winslow (1954) pa kot gostiteljsko rastlino navaja tudi D. pulcherrimus. Leta 1980 je Vallotton ugotovil, da lahko H. carotae sklene celotni razvojni krog tudi na vrsti Torilis arvensis (Huds.) Link., povzel pa je tudi ugotovitve Mugnieryja, ki trdi, da se obravnavana ogorčica razvije tudi na rastlini T. leptophylla.

Po podatkih Oostenbrinka (1955) korenčkova ogorčica ni posebej problematična, čeprav jo na Nizozemskem pogostokrat neposredno povezujejo z oslabelostjo korenčka. Oudinet in sodelavci (1962) trdijo, da povzroča vrsta H. carotae precejšnjo škodo v Bretaniji in Normandiji (Francija), njeno navzočnost pa so ugotovili kar v 60 % obdelovalnih tal, na katerih so pridelovali korenček (Oudinet, 1968). Iz Švice, natančneje iz območij Martigny in Saillon, izvirajo podatki iz leta 1973 (Vallotton, 1980) o hudih napadih ogorčice H. carotae oziroma o povezanosti ogorčic z zaostajanjem rasti korenčka. Tudi iz Italije (Ambrogioni, 1969; Lamberti, 1971; Tacconi, 1976) in Nemčije (Sturhan, 1960; Decker, 1968) prihajajo podatki o precej močnih napadih korenčkove ogorčice na korenčku.

Besedilo: Gregor Urek, Kmetijski Inštitut Slovenije